Novi zakon o štipendiranju predvideva širši cenzus za pridobitev štipendije ter omogoča združevanje različnih štipendij, vendar le za dodiplomski študij.
Novi zakon o štipendiranju predvideva širši cenzus za pridobitev štipendije ter omogoča združevanje različnih štipendij, vendar le za dodiplomski študij. Predlog zakona o štipendiranju, ki vstopa v javno razpravo, naj bi združil vse oblike štipendiranja pod eno zakonsko streho. V nasprotju s trenutnim stanjem naj bi omogočil seštevanje različnih oblik štipendij za posameznika, vendar le do 400 evrov mesečno, nad to številko se bo državna štipendija zmanjševala ali mirovala, je na današnji tiskovni konferenci pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. V šolskem letu 09/10 je za te namene šlo 107 milijonov evrov. Ni še točno znano, koliko denarja bo potrebno za uveljavitev sprememb zakona, predvidena številka pa se je dvignila na 140 milijonov evrov, je dejal minister.
Do zdaj je namreč posameznik prejemal le eno vrsto od mnogih različnih štipendij: Državne, Zoisove, kadrovske, štipendije za deficitarnost, za Slovence v zamejstvu in po svetu. Štipendije prejemajo tudi otroci padlih v vojni za Slovenijo, obstajajo pa tudi namenske štipendije in tiste, ki temeljijo na medržavnih sporazumih. Spremembe stopijo v veljavo predvidoma naslednje šolsko leto.
Štipendije bodo po novem na voljo le študentom višješolskih in visokošolskih programov prve in druge bolonjske stopnje. Podiplomci bodo ostali brez štipendij, ki jih bo nadomestilo financiranje s strani ministrstva za visoko šolstvo za namene vzpodbujanja začetnega znanstveno-raziskovalnega dela. Štipendiranje se bo lahko podaljšalo za primer enkratnega ponavljanja letnika v primeru starševstva ali bolezni, pa tudi eno leto absolventskega statusa, pod pogojem, da študent do konca podaljšanega statusa študenta diplomira. V zakon je vključeno tudi štipendiranje dijakov po 18. letu.
Po besedah direktorice direktorata za trg dela in zaposlovanje Damjane Košir se bistveno povečuje cenzus prejemnikov državnih štipendij. Po veljavni ureditvi poleg nekaterih drugih pogojev prejemnikovi dohodki ne smejo presegati 64 odstotkov minimalne plače - slednja se v novem zakonu zamenja z minimalno plačo. Viša se tudi znesek državne štipendije: Najbolj socialno ogroženi trenutno prejemajo 213 evrov, po novem pa 320 evrov z možnostjo dodatka za prevoz. Po obstoječi ureditvi mora biti prejemnikova povprečna ocena za pridobitev Zoisove štipendije na osnovni šoli 4,5, na srednji 4,1, za študenta pa 8,5, lahko pa primernost dokaže s posebnimi dosežki. Po novem bo moral izpolnjevati oba pogoja, podrobnosti pa bo ministrstvo določilo v pravilnikih, je pa že znana fiksna višina 100 evrov za dijake in študente doma, 200 evrov na mesec pa za šolajoče se v tujini. Država bo sofinancirala kadrovske štipendije podjetij do višine 50% odstotkov štipendije ter 70% za deficitarne poklice, kjer pa bo država ocenila poseben interes, bo preko posebnih razpisov podeljevala deficitarne štipendije do višine 120 evrov mesečno.
Predlog zakona o štipendiranju, ki vstopa v javno razpravo, naj bi združil vse oblike štipendiranja pod eno zakonsko streho. V nasprotju s trenutnim stanjem naj bi omogočil seštevanje različnih oblik štipendij za posameznika, vendar le do 400 evrov mesečno, nad to številko se bo državna štipendija zmanjševala ali mirovala, je na današnji tiskovni konferenci pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. V šolskem letu 09/10 je za te namene šlo 107 milijonov evrov. Ni še točno znano, koliko denarja bo potrebno za uveljavitev sprememb zakona, predvidena številka pa se je dvignila na 140 milijonov evrov, je dejal minister. Do zdaj je namreč posameznik prejemal le eno vrsto od mnogih različnih štipendij: Državne, Zoisove, kadrovske, štipendije za deficitarnost, za Slovence v zamejstvu in po svetu. Štipendije prejemajo tudi otroci padlih v vojni za Slovenijo, obstajajo pa tudi namenske štipendije in tiste, ki temeljijo na medržavnih sporazumih. Spremembe stopijo v veljavo predvidoma naslednje šolsko leto. Štipendije bodo po novem na voljo le študentom višješolskih in visokošolskih programov prve in druge bolonjske stopnje. Podiplomci bodo ostali brez štipendij, ki jih bo nadomestilo financiranje s strani ministrstva za visoko šolstvo za namene vzpodbujanja začetnega znanstveno-raziskovalnega dela. Štipendiranje se bo lahko podaljšalo za primer enkratnega ponavljanja letnika v primeru starševstva ali bolezni, pa tudi eno leto absolventskega statusa, pod pogojem, da študent do konca podaljšanega statusa študenta diplomira. V zakon je vključeno tudi štipendiranje dijakov po 18. letu.
Po besedah direktorice direktorata za trg dela in zaposlovanje Damjane Košir se bistveno povečuje cenzus prejemnikov državnih štipendij. Po veljavni ureditvi poleg nekaterih drugih pogojev prejemnikovi dohodki ne smejo presegati 64 odstotkov minimalne plače - slednja se v novem zakonu zamenja z minimalno plačo. Viša se tudi znesek državne štipendije: Najbolj socialno ogroženi trenutno prejemajo 213 evrov, po novem pa 320 evrov z možnostjo dodatka za prevoz. Po obstoječi ureditvi mora biti prejemnikova povprečna ocena za pridobitev Zoisove štipendije na osnovni šoli 4,5, na srednji 4,1, za študenta pa 8,5, lahko pa primernost dokaže s posebnimi dosežki. Po novem bo moral izpolnjevati oba pogoja, podrobnosti pa bo ministrstvo določilo v pravilnikih, je pa že znana fiksna višina 100 evrov za dijake in študente doma, 200 evrov na mesec pa za šolajoče se v tujini. Država bo sofinancirala kadrovske štipendije podjetij do višine 50% odstotkov štipendije ter 70% za deficitarne poklice, kjer pa bo država ocenila poseben interes, bo preko posebnih razpisov podeljevala deficitarne štipendije do višine 120 evrov mesečno. Več podrobnosti boste izvedeli pri nas v dijaški skupnosti.
RSS link na komentarje
napisal Metod, april 16, 2011
-
- +0
-
-
napisal Majcen, december 20, 2011
www.majcke.net
-
- +1
-
-
