
Kaj je industrijska konoplja?
Industrijska konoplja je eden izmed najstarejših pridelkov. Glavni namen pridelave konoplje je njena raznolikost uporabe. Človeštvo že od antike uporablja konopljo za izdelavo papirja, tekstila in vrvi. S prihodom tehnologije se lahko industrijska konoplja dandanes rafinira v številne produkte, kot so barva, biogorivo, izolacijski material, krma za živali in biorazgradljiva plastika.

Semena rastline imajo visoko hranilno vrednost in lahko služijo kot samostojno živilo in zdrav dodatek k drugim jedem v različnih oblikah. Za izdelavo izdelkov se uporabljajo različni deli industrijske konoplje. Iz semen lahko izdelujemo beljakovine v prahu, konopljino olje in druge znane izdelke. Listi in cvetovi se uporabljajo za izdelavo terapevtskih izdelkov, kot so CBD olje in tinkture. Steblo se uporablja za pridobivanje vlaken, ki se nato predelajo v tkanino, plastiko ali celo okolju prijazno usnje.
Tako industrijska konoplja kot marihuana pripadata družini Cannabaceae, ki vključuje tudi hmelj. Marihuana in industrijska konoplja sta sorti konoplje, ki sta bili razviti s selektivno vzrejo za različne lastnosti. Marihuana se uporablja zaradi svojih psihoaktivnih spojin, ki vplivajo na naš um, med tem ko se industrijska konoplja uporablja primarno za izdelavo CBD olja in številnih drugih izdelkov. Marihuana običajno vsebuje vsaj 10 % THC (tetrahidrokanabinola) ali več. Industrijska konoplja pa vsebuje skoraj neznatne količine THC, zato jemanje le-te ne bo povzročilo psihoaktivnih učinkov.
Glavna kemična spojina v konoplji je CBD kanabinoid, ki po svoji naravi ni psihotropen. CBD nima omamnega učinka na telo, ampak nanj deluje terapevtsko s številnimi zdravilnimi učinki. CBD ekstrahiramo v obliki olja, ki ga nato preoblikujemo v različne izdelke, kot so tinkture, pijače, pecivo in drugi užitni izdelki, z namenom olajšanja uporabe. Ljudje po vsem svetu uporabljajo CBD za lajšanje bolečin, obvladovanje stresa in tesnobe ter pomirjajočega učinka na telo.
Kanabinoidi so skupina kemičnih spojin, ki jih najdemo v konoplji in delujejo z nekaterimi receptorji v možganih. Poznamo najmanj 113 različnih kanabinoidov; ti vključujejo, vendar niso omejeni na THC, kanabinol (CBN) in kanabidiol (CBD). Kanabinoidi se večinoma proizvajajo v trikromnih žlezah v cvetovih ženske rastline konoplje. Prisotnost moških rastlin med reprodukcijsko rastjo lahko povzroči proizvajanje semen na ženskih rastlinah, kar drastično zmanjša proizvodnjo CBD olja.
Nepoznavalcu razlika med videzom industrijske konoplje in marihuane ni očitna. Ko pa se spustimo v podrobnejši pregled, lahko opazimo nekaj razlik med rastlinama.
Listi marihuane so pogosto široki, med tem ko so listi industrijske konoplje ožji in skoncentrirani na vrhu rastline.
Če opazujemo od daleč, se zdi, da je marihuana nižji in širši grm, medtem ko je industrijska konoplja običajno bolj suha in višja.
Okolje za gojenje industrijske konoplje in marihuane se močno razlikuje. Za pravilno rast marihuana potrebuje skrbno nadzorovano, vlažno in toplo ozračje. Njen tipični cikel rasti je 60 – 90 dni. Industrijska konoplja je bolj prilagodljiva, saj uspeva v različnih podnebjih in okoljih. Njen tipični cikel rasti je 108 – 120 dni.
Industrijska konoplja je drag pridelek, katerega največji strošek je fizično delo. Trenutno ni sintetičnih pesticidov, ki bi bili primerni za uporabo na konoplji, zaradi česar je zatiranje plevela, žuželk in bolezni zelo intenzivno delo. Veliko časa se porabi tudi za identifikacijo moških rastlin v rastlinjakih in na poljih. Kot smo že omenili, prisotnost moških rastlin drastično zmanjša proizvodnjo olja CBD v ženskih rastlinah.
Žetev konoplje je zelo draga. V preteklosti so konopljo pobirali ročno in jo obešali v hleve, kjer se je ta sušila na zraku, kar pa je počasen in neučinkovit proces. Mnogi kmetje se odločajo za bolj mehaniziran pristop, pri čemer uporabljajo modificirane naprave za pobiranje tobaka in sušilnice za tobak za učinkovitejše pobiranje in sušenje. Ko se konoplja posuši, jo dostavijo v predelovalni obrat.
Industrijska konoplja se primarno uporablja v industrijske namene. Je med prvimi rastlinami, ki so bile pred približno desetimi tisoč leti predelane v uporabna vlakna. Arheološki dokazi podpirajo tudi njeno prisotnost v prvih človeških inovacijah, npr. kot sestavni del 600 let stare Gutenbergove Biblije.
Konopljina semena so skladišče hranil. Uživamo lahko semena in olje, pridobljeno iz njih. Industrijsko konopljo lahko zaužijemo kot surove poganjke, zmeljemo v jedi ali pa jo posušimo in zmeljemo v prah. Iz konopljinih semen lahko izdelujemo tudi vegansko mleko, bogato z beljakovinami in brez glutena. Poleg tega so semena konoplje bogata s prehranskimi vlakninami, vitamini B in minerali, kot so magnezij, železo, cink in fosfor.
Prehranska razčlenitev konoplje
Konopljini oreški vsebujejo olje, beljakovine, prehranske vlaknine, ogljikove hidrate, vitamine, fitosterole in minerale.
Esencialne maščobne kisline
Konopljino olje ponuja optimalno razmerje (3: 1) maščobnih kislin omega-6 in omega-3. To razmerje igra pomembno vlogo pri vnetjih, saj olajša razdraženo kožo in bolečine.

Glavni omega-6 in omega-3 maščobni kislini v konopljinem olju sta linolna kislina (LA) in alfa-linolenska kislina (ALA). LA in ALA sta odgovorna za obvladovanje vnetja, strjevanja krvi in imunskega sistema v telesu.
Večkrat nenasičene maščobne kisline
Konopljino olje vsebuje tudi znatno količino redkejših polinenasičenih maščobnih kislin-gama-linolenske kisline in stearidonske kisline. Redno uživanje teh pomaga telesu pri zmanjševanju simptomov atopičnega dermatitisa in drugih kožnih bolezni.
Nasičene in transmaščobne kisline
Konopljino olje vsebuje manj kot 10 % nasičenih maščobnih kislin in nič transmaščobnih kislin. Transmaščobe zvišajo raven slabega holesterola v telesu in povečajo tveganje za bolezni srca in sladkorno bolezen tipa 2.
Vitamin E
Konopljino olje vsebuje večje količine tokoferola, sestavine vitamina E, kot večina drugih užitnih olj. Sestava vitamina E v konopljinem olju pomaga telesu v boju proti degenerativnim stanjem.
Njegove antioksidativne lastnosti pomagajo zmanjšati tveganja srčno-žilnih bolezni, Alzheimerjeve bolezni in nekaterih vrst raka.
Beljakovine
Konopljina semena so popoln vir beljakovin s svojo sestavo aminokislin in strukturo beljakovin. Konopljine beljakovine so 33 % albumin in 67 % modestin. Ta struktura je zelo podobna beljakovinam, proizvedenim v naši krvi. Zaradi tega je konopljina beljakovina lahko prebavljiva. Poglabljanje znanja je mogoče na slovenskem portalu: www.konopljazdravi.si

Pogosto uživanje konopljinega čaja
Ob omembi konoplje verjetno večina med vami najprej pomisli na številne izdelke, ki se v zadnjih letih pojavljajo na trgu. To so na primer CBD kapljice, CBD smola ali pasta, razpršilo, konopljino olje, ne nazadnje še konopljin čaj. Prav je, da ste pri izbiri in nakupovanju omenjenih izdelkov nekoliko previdni, saj niso vsi izdelki dovolj kakovostni.